Marija Snežna na Melincih

stara_lesena_kapelaNa sred vasi, kjer je danes kapela, je bil leseni zvonik. Zvon je bil kupleni za časa župana Škafar Matija, leta 1882. Vagal je 84 kg. Koštal je 300 Kron. Patron njemi je bil »Ave Marija«. Vzela nam ga je magjarska oblast leta 1917, za vojno orožje. Poleg zvonika je bilo veliko razpelo, križ. Tu so se vaščani zbirali po nedelaj odvečera na prostem in molili litanije. Gornji del vasi se je zbiral okoli podobe »Božja misel«. Tu so se zbirali tudi, da so šli na bože poti (Marija Zell, Ptujska gora). Zbirali so se tudi, da so šli k novin mešan na Tišino, Cankovo, k Benedikti, Turnišče, Bogojino. Romali so celo bosi. Pravili so, »da se na novo mešo splača iti po blagoslov, pa či glij bi trbelo iti po nagij kolenaj!«
Po smrti župana Škafar Matjaža je postal župan Horvat Andraš, Törnarov rojak iz Gančan. On se je priženil na Melince.
Od njega je prevzel vodstvo v vasi Ozmec Ivan. Preprost človek in dober katoličan. Ni sebičen, ni egoist. Kletve iz njegovih ust ni bilo čuti.
Leta za letom je delala obrežji prijazne vasi Melinci ogromno škodo reka Mura. Den za dnen so postajali grunti in domovi hrana ali žrtve deročih se valov Mure, zlasti v letih 1800-1905.
Le malo časa po prestani katastrofi, in ko so še zgubili vaščani zemlo, je začel razpadati zvonik. Razpelo, križ je bil tudi v slaben stanji, zato so se vaščani odločili, ka na mesto zvonika postavijo kapelo. Župan Ozmec skliče sejo odbora. Odborniki (bili so bolj kmetje) so se dela oz. plačila zbali, ker v vasi je bilo takrat: 2 konjski vpregi, 20 jih je melo dve kravi, lasten cug vpreg, 40 je bilo gospodarjev, ki so imeli po eno kravo. Vsi drugi so bili brez živine. Bilo je 25 arendašov, ki niso imeli nič svojega. Toda Ozmec se ni ustrašil. Vzel je s seboj maloga rihtara in sta šla od hiše do hiše vprašat ludi za mnenje. Bil je presenečeni, kajti bolj revni so bolj in več obljubljali kakor zmožni. Pod neumornim in požrtvovalnim vodstvom predsednika občine Ozmec Ivana in odbornikov: Forjan Andraša, Duh Marka, Duh Štefana, Vohar Ivana, Majcen Štefana, Brunec Martina in Smodiš Štefana, se je začelo z delom. Cigel, zidno opeko sta delala Bakan Štefan in Ozmec Ivan. Vsa dela so se vršila s prostovolnim delom, to je brezplačno. Eni delavci so sekali drva, drugi so na ramenih nosili do Mure. Prek Mure so drva vozili z ladjami. Zopet drugi so delali pri cigli. Nosili so vkup in skladali. Tisti, ki so meli vprego, so vozili drva – od Mure na veško senžat, danes last Pozderčovih, kajti tam je bil cigel delani. Drugi so dovažali šoder in pesik. Kaj in kako pa z izplačilom pri zidavi kapele? Vse je bilo na prostovoljnih darovih oz. kak so pravili, z »milodari«. Za načrt kapele je poskrbel predsednik Ozmec. Načrt kapele je bil tak: kapela je bila tak velika, kak je danes okoli gater. Imela bi kor in malo zakristijo. Tören bi bil velik za tri zvone in okoli velikega törna bi bili štirje mali törni. Toda tega načrta se je predsednik z odborniki zbal. Zdeli so se jin preveliki izdatki. Tako je zidarski mojster Jandlin iz Ljutomera z vso jezo načrte na manjše delal. Klub revščini, toda s složnostjov vaščanov in proti vsem nasprotovanjem je stala kapela tisto jesen v sirovon stanju. Požrtvovalnost in nepopisno navdušenje je vladalo takrat na vasi. Pri deli so bili vedno veseli obrazi. Takrat je bilo tudi od ostarelih ljudi slišati le te besede: »Jes se že dosta ne včakan, bode pa že lepše in boljše življenje na Melincih, kak smo ga mi imeli.« Leta 1912 je bila kapela zazidana. Vsi stroški so se krili z dobrodelnimi prispevki občanov. Koštala je 3500 rajnških, ca. 7000 Kron. Vsi prostovoljni darovi in imena darovalcev so bili objavljeni na platnicah Marijinega lista. Zaradi zidanja šole je delo pri kapeli stalo. Rajhanje, omet in malanje je bilo preloženo na drugo leto, leto 1913. Med ten časom pa je bila tudi kapela že porajhana in zmalana. Malal jo je Košar od Sv. Jurija. Z denaron, ki so ga dali župani in šef županov, so dali napraviti gater okoli kapele. Tudi milostljiva grofica si je domislila in je kupila za melinčko kapelo novi kelih. Zadržali pa so si ga beltinški župnik Zrinyi in dali na Melince staroga.
Po Zrinyiu so postali župnik beltinski gospod Kuhar Štefan. Dosta lepoga so pisali v Marijin list o Melincih. Tudi slika od kapele je bila v listi. »Nasprotovali smo, šalili smo se iz Melinčarov, sedaj pa nas je lahko sram. Vsem so nam lahko vzor,« so pripisali. Le Vadovič župnik so se ni strinjali z Melinci. Vzrok je bil, ka so jih melinčki ni hoteli iti selit s Tišine v Beltince.
Odvzeli so z žandarami harmonij, katero je naše društvo dobilo za poklon, nagrado od grofa in je služil v kapeli. V Beltincih je bil dan pevskemi zbori, toda le za nekaj časa. Nato je preminil nekam, nišče ne ve, kam.

Ni pa bila všeč požrtvovalnost do gradnje kapele državni magjarski oblasti. Da bi bole ovirali dela pri kapeli, so se magjarski učitelji zavzeli in predlagali oblasti in pa tudi ludstvi, da nam je šola bole pomembna kak kapela.

Toda tudi tega dela, zidati šolo, se vaščani niso ustrašili. Pod istim vodstvom: predsednika občine Ozmec Ivana, Andraša, Vohar Ivana, Duh Marka in Duh Štefana, je bila zazidana tudi šola.
Vsi stroški (dajatve) so se krili s prispevki občanov oz. vaščanov. Zazidana je bila 1913 leta. Blagoslovlena je bila leta 1917. Blagoslovitev so opravili Deli Štefan, kaplan v Beltincih.
Vzrok, ka je bila šola blagoslovlena leta 1917, je v tem, da je vladal nesporazum med magjarskim učiteljstvom in slovensko duhovščino, posebno ko so bili župnik v Beltincih Kuhar Štefan. Tudi verouka slovenski duhovniki niso smeli učiti v šoli.
Izdatki za šolo so znašali 17.000 kron.
Zaradi zidanja šole se je delo pri kapeli zavleklo in blagoslovitev kapele je bila 7.

novembra 1914.

kronika_naslovna_stara200

Marija Snežna na Melincih
Blagoslovitev so opravili kanonik Štraus Florijan iz Dolnje Lendave.
Pri blagoslovitvi so pridigali Zrinyi Karol, župnik beltinski.

Zbor je bil ustanovljen leta 1914 ob priliki “blagoslovitve kapele na Melincih” (v kroniki beremo: “ustanovil se je pevski zbor, ki je skupno z ostalim ljudstvom popeval razne ljudske pesmi, med katerimi so bile sledeče, ki so za to slovestnost izšle: »Lejpa slovestnost«, »Pozdravljajmo Snežno Marijo« in »Bog te poživi«. Sestvil in glasovlil jih je Cahrl Franc, učitelj, organist in kapelnik mestne godbe v Ljutomeru“).

pozdravljajmo_marijo

Novi kelih je darovala grofica Marija Zichy. Zamenjali pa so nam ga na fari. »Nemre biti na vesnici lepši kelih kak na fari.«
Da bi bila Marija patrona kapele, si je to ludstvo želelo že od začetka zidanja kapele. Ker pa je v Ižakovcih patrona kapele Marija Škapulirska, v Bratoncih pa Marija Pomočnica, zato je prišlo do izraza med vaščani, da naj bi bil patron kapele sv. Peter. Toda temu so gospod župnik Zrim nasprotovali, češ, zakaj bi bil na podružnici večji svetnik za patrona, kak na farni cerkvi. In so ludstvi priporočali, naj bode za patrona kapele Marija Snežna. Ta nasvet župnika je ludstvo hvaležno sprejelo. Začela se je prostovoljna zbirca za podobe svetnikov v kapelo po sledeče:
možje so darovali na podobo Marije Snežne in na podobo sv. Jožefa,
fantje (dečki), so darovali na podobo Srca Jezusovega in na podobo sv. Alojzija,
matere in pa dekleta so darovale na podobo Marije Snežne in na podobo Srca Marijinega.

Leta 1915 je Marijin list objavil seznam darovalcev “Na podobe i gater v melinčko kapelo”

Za gater 2

Podobe so izdelane in kuplene na Tirolsken. Vsi stroški so izplačani v denarju in so znašali 350 Forintov ali 700 Kron.
Drugi zvon je bil kupleni za časa predsednika občine Ozmec Ivana, 12. septembra 1920. Vagal je 82 kg. Patron njemi je Snežna Marija. Koštal je 1000 Din. Blagoslovili so ga Deli Štefan, administrator župnije Beltinci.
Križev pot so kupili Forjan Andraš, 7. aprila 1930. Križev pot so blagoslovili frančiškanski pater iz Varaždina.
Oskrbnik ali cemešter kapele je bil do svoje smrti Ozmec Ivan, ki je vse svoje moči, možnosti in sposobnosti položo v to, da bi čim bolj izpopolno hišo Božjo.
Leta 1921 so občani z dobrodelnimi prispevki kupili harmonij. Koštal je 16000 Din. Za pevski zbor v kapeli so skrbeli muzikant Duh Andrej in pozneje njihovi sinovi: dijaka Tine in Andrej. Dalje od leta 1930-1935 učitelj Silovinec, nato organist Šprager iz Beltinec, potem Cipot Ivan, isto organist iz Beltinec. Melinčki pevski zbor je eden najboljših v župniji.

cerkveni zbor

Petje na Melincih je bilo znano daleč naokrog. Mešani zbor Melinci pod vodstvom Andreja Maroše

Na sliki: Fekonja Terezija, Duh Marija, Baša Terezija, Maučec Rozalija, Forjan Marjeta, Brunec Marta, Pozderec Gizela,Dugar Veronika, Forjan Marija, Pozderec Terezija, Bico Marija, Maroša Marija, Jerebic Pavla, Kolenko Rozalija
Zelko Lajči, Dugar Ignac, Maroša Franc, Petek Štefan, Dugar
Štefan, Maršič Štefan, Fekonja Jože, Koštric Ivan, Ozmec Štefan, Forjan Franc, Majcen Martin, Duh Ivan (mlajši), Žižek Jože.

bozja_misel

Božja misel

»Najstarejša nabožna podoba je ‘Božja misel’, lurdska kapelica pri Fekonjovoj hiši. Domneva se, da je že podoba ‘Božja misel’ bila prej, kak je gornji del vasi nastal. ‘Boža misel’ – podoba ali kip, je najstarejša verska podoba v vasi. Podoba je bila že večkrat ponovlena. Tam, gde je danes kapelica, je bila soha, na sohi pa mala hišica i tam je bila podoba dolgo notri djana in ohranjena. Z gornjega kraja vasi so ljudje tja hodili molit šmarnice.
Kapelica pri Fekonjovoj hiši je zazidana 1927 leta, za predsednika Ozmeca.
Zidal jo je zidarski mojster Jerič. Blagoslovil je župnik Vadarič, 15. 10. 1927. leta. Ponovleno je blagoslovil župnik Škraban Janko s pridigo.
Lurško Marijo so kupila dekleta. 1969. leta jo je blagoslovil Brunec Miha.

Po smrti oskrbnika kapele Ozmec Ivana – od 20. septembra leta 1940, je postala kapela brez oskrbnika do leta 1942. Prišla je v slabo stanje in potrebna so bila popravila. Zato so se zbrali na svetek Kristuša Kralja možje pri Duh Ivanu. Odločili so se, ka bodejo skrbeli za vse potrebe v kapeli in sklenili:
»Naj nam Marija, naša ‘patrona’, pomaga srečno priti skozi nevarnosti te vojne, katera nam preti. Po končani vojni jo pa bomo počastili z novim oltarjem.« Ti možje so bili:
Forjan Štefan, Jerič Matija, Jerič Ivan, Gjura Ivan, Maršič Štefan, Rengel Štefan, Duh Miha, Duh Andrej, Maroša Štefan in Duh Ivan. Vsi ti možje so vestno opravljali svoje delo.
Leta 1943, v zimi, so začeli nabirati dobrodelne prispevke za novi oltar. Temu odboru so bili vodja kaplan v Beltincih, Gabor Alojz (na mesto betežnoga župnika Vadoviča). Nabranih je bilo 700 Pengov.
Za načrte novega oltarja iz Budimpešte so poskrbeli gospod Molnar Vinci, ki so po smrti gospoda Vadoviča nameščeni za plebanoša v Beltince. Toda vojna je preprečila to delo in pa tudi župnik dr. Molnar Vinci so morali oditi iz župnije beltinske (prišel je prevrat).

Prva primicija v vasi; Prva primicija je bila pri Duhovih, in to 1. septembra 1940. Prvo sveto mašo je daroval oblat Device Marije Duh Štefan.

prva_primicija001

Primicijo so vodili kaplan Pihl Adolf kot ceremoner in kuhinjo gospa učiteljica Silovinec Pavla.

Druga primicija v vasi: 8. septembra 1941 je daroval svojo prvo sv. mašo salezijanec Brunec Miška.

Brunec Mihael002

Slike iz primicije niso bile dosegljive. Tudi novomašnik je zaradi političnih razlogov moral na hitro zapustiti rojstno vas.

Gospod Molnar Vinci, ki so bili imenovani za beltinskega plebanoša po smrti gospoda Vadoviča, so ob vsaki priliki zagovarjali in ščitili vas Melince.
Po osvoboditvi so prevzeli upraviteljstvo župnije župnik Škraban Janko.

proscenje_na_melincih

Proščenje na Melincih
Proščenja melinčka so precej glasovita. Je največje v župniji Beltinskoj. Ljudje prihajajo od vseh strani, od vseh krajev, tudi iz Štajera. Posebno radi ta dan prido domov naši sezonski delavci in drugi, ki so raztepeni po zaslužki tudi izven države. S tem, da je bila zazidana kapela in šola, je vas stopila na dobro ime, na boljši glas. Dober glas je napravo občini Marijin List, leta 1913, ki je dosti pisal o Melincih. Tudi sliko kapele je prineso ( 1917 leta ).
Strelovod je bil napravljen in postavljen 5. maja 1949 leta. Blagoslovitev križa pa so izvršili župnik Škraban Janko, dne 21. junija 1949.
Izjava
Ob priliki vizitacije kapele, leta 1949, je dekan gospod Jerič izjavil: »Čudim se, da je v tej kapeli vse tako lepo urejeno in opremleno z vsem potrebnim. Drugo ni treba kot duhovno pripravo in duhovnika za vas Melinci. To gledajte, ka bodete imeli svojega duhovnika in svojo ž župnijo. Za Melince imam to v načrtu, ka sem napravo za Hotizo, Kobilje, Dokležovje in še več. Kapelo je treba malo podukšati, povečati in kor za pevce napraviti«.

V dobi 1950 -1952 leta se je bilo zelo težavno izšolati za poklic duhovnika. Toda kljub temu je župnija Beltinci bila med prvimi, ki je v tem času imela več novomašnikov.
Tretja primicija na vasi; Tretja primicija na vasi se je vršila 27. januarja 1952 leta pri Maršovih.

marosa_na_saneh

Ta dan je gospod novomašnik, Martin Maroša bral slovesno sv. mašo v župni cerkvi v Beltincih, pri kateri je tudi sam pridigal.

Notranjost kapele 1952 2

Notranjost melinčke kapele, leta 1952

Prvi sveti misijon na Melincih
Državna oblast je 1952 leta prepovedala pouk katehetoma v šoli, zato je gospod Maroša ves čas svojega bivanja v domačem rodnem kraju učil fante in dekleta ter šolske otroke v kapeli. Na koncu verouka je bila večernica z blagoslovom Nasvetejšega. Vsega tega se je ludstvo v zimskoj dobi privadilo in zato je gospod novomašnik začel 4 dnevni, krasno uspeli misijon.Sv. misijon se je vršo velikega tjedna. Prva pridiga je bila na cvetno nedeljo – kot otvoritev sv. misijona. Na Melincih, ki šteje 1230 ljudi, se samo 5 ljudi ni udeležilo sv. misijona. Sv. misijon se je vršil v času, ko je komunistična oblast najbolj divjala proti sveti veri ali njenim voditeljem, škofom in duhovnikom.

misijonski_kriz

Misijonski križ
Misijonski križ je bil kupleni 2. 5. 1952. leta na Razkrižju. V kapelo je bil djani na god »Najdenje sv. Križa«, 4. maja. Slovesno je bil blagoslovljen 18. 5. 1952. leta. Zgodba o misijonskem križu. Križ je stal na križpotju Razkrižja in je za časa vojne bil razstreljen od nemških in bolgarskih vojakov. Toda tamkajšnji mojster je podobo nazaj napravo in ga ponovil. Črke, napis na misijonski križ je napravo brezplačno Horvat Jožef, mizar. Cveke za misijonski križ je napravo brezplačno kovač, Koštric Franc.
Pod vodstvom predsednika elektro odbora Melinci, Duh Ivana, je zasvetila elektrika v kapeli 3. marca 1957 leta.

Četrta primicija na vasi; se je vršila pri Ozmecovih, leta 1955.

cetrta_primicija

Po dolgih tridesetih letih se je vrnil misijonar Ozmec v svojo rojstno vas. Prišel je, da prikaže daritev sv. maše v kapeli, katero je dal zazidati njegov oče, ki je položil vse svoje trude in možnosti, da čim bolj izpopolni svetišče Marijino

Kmalu po tem, ko je nastala beltinska župnija, je bil ustanovlen ceh, tako zvani »Tkalečki« in »Šoštarski« ceh. Namen ceha je bil, da so na telovskoj in na gor vstajenskoj procesiji svetili z lampaši. Svetili so tudi pri oltari, na velike praznike. V cehi so bili člani iz Beltinec, Odranec in Melinec. Imeli so skupne lampaše. Kdo je bil član, je moral plačevati članarino in te ob smrti njegovi so mu tudi svetili. Ko so prevzeli župnijo gospod Škraban Janko in ko je prišla nova oblast, so bili cehi raspuščeni. Druge vasi so si lampaše med sebe raztalale, le Melinci niso dobili nič. Tako je ostala melinčka vas edina brez svetilk ob pogrebih in drugih prilikah.
Blagoslovitev zastave »Rožnega venca« se je zvršila 23. avgusta 1964.

prapor002

Prapor bratovščine sv rožnega venca

procesija zastava 001

Procesija od hiše Duh Ivana proti kapeli

Peta primicija na vasi; Peta primicija na vasi se je vršila 27. julija 1966 pri Duhovih. Novo mašo je prvič pel salezijanec Duh Stanislav

peta_primicija

Na sliki: Maroša Andrej, Glavač Ignac, Maršič Štefan, Pozderec Marija, Duh Franc, Duh Martin, Duh Terezija, novomašnik, Duh Andrej, Duh Ana, Pozderec Peter, Duh Terezija, Maroša Slavica, Maroša Anica, Duh Marija, Balažic Marija, Fekonja Terezija..

Primicija je ponavadi predstavljala vesel in pomemben dogodek za celo vas. V ta namen se je postavila posebej okrašena (okinčana) uta, v kateri je potekala pogostitev povabljenih gostov. Okrašenost ute je bila  paša za oči, zato so jo hodili ogledovat tudi “radovedneži” iz drugih vasi.

notranjost_ute

Noranjost ute ob primicijah

Trije novomašniki na Melincih;

trije_novomasniki001

Pomembno in zel slavno v zgodovini za našo vas je bilo leto 1969 ( 27. julij ). Ta dan so trije novomašniki iz naše vasi darovali prvo sv. mašo. Novomašniki so bili: Maroša Anton, Pozderec Jože in Sraka Jože, vsi iz družbe salezijanske. Maša se je vršila v Beltincih, zunaj cerkve.

po večernicah 1969 001

Po večernicah, leta 1969  – ženske

moski_pred_kapelo

Moški pred kapelo 1969

Dujek in Maroša 001

Duh Ivan in Maroša Štefan pred melinčko kapelo pod spominsko lipo, proščenje 1970

Sedma primicija na vasi; pri Maršičevih. Bral jo je Janez Maršič, salezijanske družbe, 25. jula 1971.

marsic_janez_pred_hiso

Na sliki: sorodniki iz Bratonec (Pivar), nečaki: Mirko, Franček, Ana, Irena, Mija, Stanko, Peter, Štefan, svakinja Mima, strina Kavaš, sestra Franca, svakinja Cvetka, novomašnik, nečakinja Marina, brat Franc, brat Štefan, svakinja Ana, brat Alojz z ženo Ano, Forjan Martin za ženo, sestra Ana z možem

Kociprova  banda 001

Novomašnik s člani Kociprove bande, ki so igrali na primiciji

Kip Matere božje v kapelici, Melinci.

Kip Matere božje v kapeli leta 1971

Kapelica Sv. Florjana, Melinci.

Znamenje sv Florijan leta 1971

Križ na razpotju, Melinci.

Križ na razpotju leta 1971

Hiša s kapelico in nišo, Melinci.

Hiša Zorko Andreja s kapelico,  leta 1971

21. junija 1972 leta je bil v kapelo djani in opruvin se je oglasil izven kapele zvočnik, ka je za našo kapelo nujno potreben.
Večji darovniki za kapelo so sledeči:
Marmornati oltar je daroval Pozderec Jože, delavec (naš rojak) v Nemčiji.
Novi harmonij so darovali bratje Majcen, delavci v Nemčiji.
Daritveni oltar sta napravila domača mizarja, Horvat Jože in Pozderec Martin.
Mrtvaški voz je bil dogotovljen od mojstra Novak Andreja, ključavničarja iz Bratonec, 3. marca 1973 leta.

Osma primicija pri Srakovih; 6. julija 1975 je imel novo mašo Janez Sraka, član jezuitskega reda.

veselimo_se_v_gospodu

Na sliki: novomašnik, mama Terezija, teta Verona, sestra Regina, boter Brunec Martin, sestra Katarina, vel. sestra Ema, Duh Martin

Deveta primicija pri Koštričevih; Leta 1976 je imel novo mašo Ciril Koštric, salezijanske družbe

ciril

Na sliki: novomašnik, oče Franc, mama Ana, brat Franc z ženo Marijo, bratAnton, brat Štefan, brat Stanko in brat Alojz.

Pregled ostalih dogodkov:
Podoba sv Forjana pri Maršovoj hiši je bila postavljena leta 1912 od družine Maršič. Ponovljena 1939 za časa predsednika Duh Andreja.
Plašč na prižnico so kupili pesmarji leta 1946
Lipa je bila posajena leta 1952 kot spomin na sv misijon.
Bogeca za božji grob je dal napraviti Duh Ivan. Napravil ga je Janežič iz Veržeja. Blagoslovljen je bil 8.4. 1955.
Za pranje mašniškega gvanta in za okrašenje oltara ima sloves nuna Kuzma Marija s pomočjo Baša Marije in Talijan Frančiške.
Štiri mašne obleke je daroval misijonar Ozmec. Za obleko ministrantom je poskrbel misijonar Maroša.
Omaro za mašno obleko je proti plačilu napravo Horvat Jožef
Križ pri Pozderčovoj iži v murskoj vulici dal napraviti Štaus Franc, leta 1940.
Križ na koncu vasi proti Bistrici, je dala napraviti družina Smodiš, leta 1936.
Za tri mašne obleke so darovali pesmarje. Za obleko posredovala Dugar Marija, ki je tudi sama darovala za eno novomašno obleko.
Za lesonitno oblogo v kapeli in za cementiranje okoli kapele sta poskrbela cemešter Dugar Ignac in Brunec Jože.
Za tepih pred oltarjem je poskrbela Maroša Micka iz pemarske blagajne.
Leta 1972 sta bili prodani obe parceli, kjer bi naj bilo po želji nekaterih domačinov postavljeno novo svetišče. Prodal ga je vaški odbor ob soglasju socialistične zveze ter nekaterih članov vaškega odbora.
Leta 1973 je kapelski odbor sklenil, da da iz blagajne denar (400.000 din) za asfaltiranje ceste: Melinci – Beltinci.
Tabernakelj je bil v kapelo djani leta 1985. Izdelal ga je domačin Pozderec Martin, pozlatil pa mojster iz Ljubljane. Blagoslovil ga je župnik Janko Škraban.

Prenova kapele:.10. julija 1978 leta so začeli kapelo razdirati.
Vsa zunanja dela kapele so bila gotova leta 1979. Tudi tören je bil napravlen. Malarska dela na pročelju, podobo sv. Trojstva in pa podobe sv. apostolov Pavla in Petra je zelo lepo upodobil oz. namalal naš domačin, sobrat salezijanske družbe, Ciril Jerič.
Julija leta 1980 je bila kapela dogotovljena in opremljena. Blagoslovitev se je vršila 5.. julija 1981. Blagoslovil je je škof dr. Kramberger Franc.

kapela znotraj

Notranjost prenovljene kapele

Notranjost kapele . poslikava

Stropna poslikva v kapeli.

Odmevi v tisku:

odmevi002

ljudje v kapeli 001

Domačini v prenovljeni kapeli

pevci in ljudje v kapeli 001

Melinčki pevci v prenovljeni kapeli

Božja misel. To je majhna kapelica, znotraj slika Jezusa, kako premišljuje. Pod njim lurška Mati Božja, na zunanji strani pa Mala Terezija in zadaj križ. Božja misel, kip, podoba iz kapelice v gornjem delu vasi, je bil ukraden 16. februarja 1985.

prenovljena božja misel

Prenovljeno znamenje; »Božja misel«

Deseta primicija pri Koštričevih; Stanislav Koštric.

kštrica

Na sliki: Novomašnik, mama Ana in oče Franc

Nova maša je bila 11. julija 1987 na Melincih. Stanko je od melinčkih duhovnikov imel edini novo mašo v rojstni vasi. Pridigal mu je brat duhovnik Ciril

Enajsta primicija pri Maršičevih: Franc Maršič, salezijanske družbe. Primicija se je vršila na Melincih, 16. julija 1989.

maršič

Na sliki:Mama Ana, novomašnik, oče Štefan, brata Anton in Matija

Pokopališče na Melincih

pokopalisce001

Začetna dela na pokopališču so se začela leta 1993 z napeljavo vodovoda in električnega omrežja. Konec leta 1993 so se začela dela pri mrliški vežici. Končana so bila leta 1994. Isto leto se je uredilo tudi celotno pokopališče. Predaja svojemu namenu in blagoslovitev je bila oktobra 1994. Ureditev pokopališča se je financirala večinoma iz samoprispevka. Nekaj je bilo tudi prostovoljnih prispevkov vaščanov. Bilo je pa precej prostovoljnega dela. Kable za elektriko je daroval Lampe Davorin iz Radenec. Za zvon je prispeval Ladislav Škafar, ki je bil tudi boter. Štefan Majc je pa bil patron. Za križ v mrliški vežici je prispeval Maršič Stanko.

Praznovanje devetdesetletnice kapele: 3. Avgust 2003

kapela2003

Že 90 let kraljuješ med nami

Pozdravljajmo Snežno Marijo, mogočno na tronu stoji in k tebi, Marija, naša vasica prihaja, Marija Snežna, naše vasi zavetnica, brani nesreče nas, varuj nezgod.To so pesmi, ki jih naš pevski zbor zapoje vsako leto ob prazniku Marije Snežne, katera kraljuje v melinčki kapeli že 90 let.Melinci – vas ob reki Muri, ki je bila nekoč razdeljena v veliko rokavov in je imela veliko vode. Struga ni bila urejena. Mura je rada poplavljala, posebej spomladi in v jeseni.Nekje v šestem stoletju po Kristusu so se začeli naseljevati narodi tudi ob reki Muri. Zaradi hitrosti reke in količine vode so jo izkoristili za mline in brodove. Še do druge svetovne vojne je bilo šest mlinov v naši vasi, od tod tudi ime Melinci.Kraj je bil vedno bolj gosto naseljen. Družine so bile številne, v glavnem so se preživljale s poljedelstvom in živinorejo. Nemalokrat so bile ob svoj pridelek, ker so jim ga poplave odnesle. Obupani ljudje so se zbirali ob vaškem zvoniku in molili.

Ustno izročilo pravi, da naj bi pot prek Melinec prečkala tudi brata Ciril in Metod, ko sta odhajala v Rim k papežu za potrditev liturgičnih knjig v slovenskem jeziku. Takrat sta v Italiji tudi obiskala cerkev Marije Snežne.

Tako so se naši predniki odločili leta 1912, da v vasi Melinci postavijo kapelico, začeli izgradnjo in jo leta 1913 posvetili v čast Mariji Snežni. Zelo radi so se vaščani zbirali v kapelici, molili za preživetje svojih družin in pomoč v težkih trenutkih. Po svojih možnostih so prinašali darove in tako opremljali kapelo z nabožnimi znamenji.

Leta 1952 je bil prvi sveti misijon na Melincih, takrat se je namreč vrnil prvi domači misijonar iz Čila gospod Martin Maroša. Kapelica in okolica je bila vse dni dobro obiskana, saj so na sveti misijon prihajali tudi ljudje iz sosednjih krajev.

Leta so minevala in melinčka kapela je bila potrebna obnove. Leta 1981 so se krajani Melinec in takratni kapelski odbor skupaj s takratnim župnikom g. Jankom Škrabanom odločili za adaptacijo in dograditev kapele, ki jo obiskujemo še danes. Dela so bila tudi tokrat opravljena v veliki meri prostovoljno s podporo vaščanov, saj lokalne in občinske oblasti niso smele imeti posluha za Cerkev.

Tako lahko letos s ponosom povemo: Marija Snežna nam kraljuje že 90 let.

  1. avgusta goduje Marija Snežna.

Lepo je nam krajanom, ko opazujemo, kako obiskana so proščenja na Melincih. Tudi v današnjih časih se člani kapelskega odbora trudijo, da bi bila naša kapela čim lepša in dobro obiskana.Vsako leto se opravljajo vzdrževalna dela s prostovoljnimi prispevki vernikov, ki darujejo na različne načine.Včasih kdo reče: »Proščenje na Melincih je kot romanje!«Pozdravljeni vsi, ki radi prihajate k nam s svojimi prošnjami, zahvalami ali molitvami.Marija snežna, naj se učimo pri tebi, kako je treba ljubiti boga in bližnje. Pomagaj nam, da bomo postali deležni vsaj majhnega dela tvoje dobrote, da bi se naše srce okrepilo in postalo zmožno zveste ljubezni do boga in do vsega, kar je njega vredno.Prosimo te, izprosi nam iskreno kesanje za vse grehe in slabosti.

Pripravila in prebrala Jožica Jerebic

Kapela_Melinci_2013a
Praznovanje stoletnice in posvetitev kapele: 4. Avgust, 2013

V Melincih so pred 100 leti zgradili kapelo Marije Snežne. Želja se jim je porodila že leta 1912, v letu 1913 pa so jo zgradili in poslikali, leta 1914 je bila blagoslovljena. Vsako soboto je v kapeli maša. V 100 letih je bila večkrat obnovljena in dograjena. Leta 2006 jo je obiskal kardinal Rode. Ob letošnji 100-letnici se je kapelski odbor Melinci odločil za zamenjavo lesenega oltarja z oltarjem iz marmorja. Večino stroškov so pokrili s prispevki domačinov in obiskovalcev, občine, župnije, krajevne skupnosti in drugih dobrotnikov. Ob proščenju, ki je bilo v nedeljo, 4. avgusta, je bila v melinški kapeli maša, ki jo je daroval škof Peter Štumpf. Med mašo je posvetil novi oltar iz marmorja in 12 marmornatih križev. Škof je novi oltar mazilil, okrog njega pa je gorelo 12 svečk. Med mašo je pel mešani cerkveni zbor iz Melincev. Po maši so zapeli »Tebe, Boga hvalimo« in se pred kapelo okrepčali in zadržali na druženju. (Odmevi na praznovanje: Družina (št 37)

Na Melincih je bila navada, da smo imeli zraven glavnega proščenja ( začetek avgusta: “Marija Snežna”), še dve manjši proščenji: eno proščenje je bilo v začetku septembra na gornjem koncu vasi ob znamenju »Božje misli« (Lurška Marija) in drugo v mesecu juniju na domačiji družine Majcen (Kraljica miru). Na začetku je bila vedno najprej sveta maša, nato pa druženje. Za pogostitev so vedno poskrbeli ljudje iz bližnje okolice z dobrovoljnimi prispevku. V letošnjem letu (2014) je bilo oboje brez obrazložitve ukinjeno.

Proščenje, 2.avgust 2015

proščenje 2

Vir slike: melinci.si

Tudi letošnje proščenje je potekalo slovestno, saj smo obeležili jubilej, 40.letnico mašništva domačina, patra Janeza Srake. Ta je v pridigi povzel kratek pregled zgodovinskih dogodkov kapele Marije Snežne in družbenega dogajanja v vasi. Pri maši je pel domači mešani zbor pod vodstvom N. Duh. Sodelovali so tudi letošnji regruti. Zraven slavljenca patra Srake, so še somaševali: beltinski župnik Benkovič, župnik iz Radenec Krampač in domačin, salezijanec Pozderec, župnik na Igu.  Opaziti je bilo, da je kljub lepemu vremenu, vernikov vsako leto manj. Podal bom primerjavo in razmišljanje, ki ga je napisala domačinka na portalu: melinci.si

Proščenje, nekoč dan, ko so se zbrali sorodniki od blizu in daleč. Takrat je marsikdo obiskal domač kraj in si vzel čas za druženje s sorodniki. Tudi delo je bilo v tistem času na stranskem tiru.
Danes ta dan še vedno zaznamuje tradicija oz. vsi rituali tistega časa: obisk svete maše, nakup medenjakov na stojnici, na kratko druženje v oštariji in svečano družinsko kosilo. Pa vendar je v hitrem tempu življenja to za marsikoga zgolj še ena obveznost, ki jo je treba izpolniti. Morda pa bomo znali kmalu spet narediti ta dan za pravi praznik vseh krjanov Melinec….

proscenje_na_melincih

Vir slike: Marija Snežna, N.D.

Proščenje včasih

proščenje

Vir slike: melinci.si

Proščenje danes

Slika pove več kot pa besede.

Spiritus

About mujc

It deals with the music and Internet commerce. I am interested in new technical things and their potential use in the Internet business
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s